APDEJT.si

Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Prema Wangjom Thongdok, ki prihaja iz Arunachal Pradesha, je bila več kot 18 ur pridržana na letališču v Šanghaju. Kitajski uradniki so ji dejali, da je njen indijski potni list neveljaven, ker je Arunachal del Kitajske in da bi morala zaprositi za kitajski potni list. Ženska je to izkušnjo opisala kot ponižujočo.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

Tailandija in Kambodža sta se zapletli v najhujše obmejne spopade v zadnjih 15 letih, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Tajska vojska je obstreljevala vojaške cilje v Kambodži in poročala o smrti desetih ljudi na svojem ozemlju zaradi streljanja iz sosednje države. Napetosti so narasle po eksploziji mine, kar je vodilo v letalske napade, smrtne žrtve in hudo diplomatsko krizo. Tailandija je zaradi spopadov evakuirala več kot 100.000 civilistov. Konflikt izhaja iz zgodovinskega spora glede meje med državama.

Ob meji med Tajsko in Kambodžo so izbruhnili siloviti spopadi, v katerih je umrlo najmanj 12 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Boji, vključno s topniškim obstreljevanjem in zračnimi napadi, so izbruhnili 24. julija zaradi spora glede stoletje starega obmejnega območja. Obe strani obtožujeta druga drugo za eskalacijo napetosti.

Avstralija, Kanada in Filipini so izvedli skupne zračne obrambne vaje v spornem območju Južnega kitajskega morja, kjer Kitajska izvaja pritisk na filipinske ladje in letala. Vaje so potekale blizu spornega otoka Second Thomas Shoal. Hkrati so Filipini opozorili Kitajsko, da bo vsak poskus vkrcanja ali vleke filipinske vojaške ladje, ki je nasedla na tem območju, predstavljal prestop 'rdeče črte'. Opozorilo sledi zaznavanju povečane kitajske pomorske aktivnosti okoli spornega območja.

V Kambodži so se odvijali dogodki, ki so zaznamovali napetosti s sosednjo Tajsko, medtem ko so potekale priprave na mednarodno srečanje o ženskah. Tajska je izvedla vojaške vaje za evakuacijo prebivalstva v štirih okrožjih ob meji s Kambodžo, kar je povzročilo zaskrbljenost in obsodbe s strani kambodžanske skupnosti v tujini. Slednja je protestirala proti tajskemu vdoru v kambodžansko ozemlje in kršitvam sporazumov o prekinitvi ognja. Poleg tega je bilo preloženo srečanje med policijama Kambodže in Tajske o čezmejnem kriminalu na zahtevo tajske strani. Hkrati se je delegacija kambodžanskega parlamenta odpravila v Peking na srečanje svetovnih voditeljev o ženskah, kar kaže na prizadevanja Kambodže na področju enakosti spolov.

Tajska in Kambodža sta se spopadli na sporni meji, kar je povzročilo najmanj 12 smrtnih žrtev in na desetine ranjenih. Napetosti so se povečale po mesecih naraščajočih trenj, ki so eskalirale v izmenjavo topniškega ognja, po nekaterih poročilih pa naj bi bil povod nedavni pogovor med nekdanjima voditeljema držav, ki je ponovno obudil ozemeljske spore, ki segajo več kot stoletje nazaj.

Indonezija je potrdila, da so indonezijski državljani na Tajskem in v Kambodži varni, medtem ko se napetosti med državama povečujejo. Veleposlanik Mensesneg Prasetyo Hadi je zagotovil varnost vseh. Medtem je Tajska zavrnila posredovanje tretjih držav pri reševanju obmejnega spora s Kambodžo in namesto tega predlaga bilateralna pogajanja, pri čemer je postavila določene pogoje.

Nizozemska je na svoj seznam držav uvrstila Izrael, kar sledi nasilju, ki so ga izkazali izraelski nogometni navijači lani. Medtem ko se vprašanje statusa Jeruzalema še vedno rešuje, je Organizacija združenih narodov (OZN) objavila prosto delovno mesto za uslužbenca, ki bo pokrival območje "Jeruzalem, Palestina". OZN vzhodni del mesta obravnava kot okupirano ozemlje, vendar doslej ni uradno označila celotnega mesta kot "Palestina".

Vladimir Putin se naj bi izogibal srečanju z Volodimirjem Zelenskim zaradi strahu pred izgubo podobe »velike sile«. Zelenski je pozval države globalnega juga, kot je Južna Afrika, naj podprejo mirovna pogajanja. Rusija naj bi zavzela dodatne vasi. Zelenski je izjavil, da je pripravljen na srečanje s Putinom kadarkoli, vendar Moskva po njegovem mnenju ponovno zavlačuje.

Japonska je uradno protestirala proti enostranskim prizadevanjem Kitajske za razvoj plinskih polj v spornih vodah Vzhodnokitajskega morja. Japonska opozarja na krhkost regionalnega sodelovanja pri izkoriščanju naravnih virov. Protest so izvedli, ker Japonska meni, da Kitajska enostransko razvija plinska polja.

Prvi članek predstavlja intervju s profesorjem Hassanom Habibijem z univerze Hassan II, ki razpravlja o pomenu kulturne produkcije in komunikacijskih strategij pri oblikovanju podobe narodov v mednarodnem prostoru. Poudarja, da se Maroko zaveda potrebe po definiranju lastnega narativa izven svojih meja. Drugi članek poroča, da je Gambija ponovno potrdila svojo neomajno podporo maroški suverenosti nad regijo Sahara in priznava avtonomno pobudo kot edino rešitev za regionalni spor. Ta jasno izražena in dosledna drža Gambije je bila ponovno izpostavljena v skupnem sporočilu.